Opozorilo

Z obiskom spletne strani se strinjate z uporabo "piškotkov", ki so nujni za uporabo osnovnih storitev spletne strani.

Meni

Search

Sveže

Videoprodukcija Narodnjak
Ansambel Potepini - Prekrokana noč

16. 11. 2009, 23:08
Novice
Uredništvo
Komentarji

Včeraj, 15. novembra 2009, je minilo 40 let od smrti harmonikarskega virtuoza Franca Delčnjaka.

Franc Delčnjak je eden izmed tistih harmonikarjev, ki je zbudil veliko zanimanja tako med glasbeniki kot tudi pri občinstvu, enako pa je bilo z njegovim triom. Bil je izjemen virtuoz, odličen avtor in marsikomu je še danes vzor. Živel je za glasbo in verjetno zaradi nje tudi umrl. V grob je namreč legel, ko še ni dopolnil trideset let. Različne inačice o njegovi smrti krožijo med Ijubitelji glasbe še zdaj, po štiridesetih letih.


Ena najbolj prepoznavnih narodnozabavnih skladb je zagotovo Čreda v galopu

Naslednji zapis je nastal s pomočjo njegovega brata Boža...

Franc Delčnjak se je rodil 18. 12. 1939 v Spodnjem Doliču pri Mislinji. V družini so bili trije otroci: Franc je bil najstarejši, druga je bila sestra Anica, najmlajši pa je Božo.

"Starša se nista ukvarjala z glasbo, pač pa je bila mama odlična pevka. V sorodstvu pa smo imeli veliko stricev muzikantov. Nasploh pa je Franc že od malih nog naprej rad poslušal glasbo, vse zvrsti, od klasične mu je bil po srcu najbližji Strauss."

Franc je začel igrati na diatonično harmoniko, ko mu je bilo štirinajst let. S tem v zvezi je povezana tudi hudomušna zgodba.
Ker si je Franc srčno želel imeti harmoniko, je oče storil nekoliko nenavadno dejanje: prodal je radijski sprejemnik in mu kupil harmoniko. Zaradi tega dejanja smo se večkrat šalili: “Boš pa na frajtonarico poslušal poročila.” Pa ni bilo potrebno, saj je bila Francu harmonika več kot vse drugo na svetu."

Imel je namreč tako rekoč absolutni posluh. Vse pesmi, ki jih je kje slišal, se je takoj zapomnil in jih znal - brez not, samo po posluhu - zaigrati še istega dne.

Po pripovedovanju mame je šel s štirinajstimi leti na neko ohcet. Ker je bil najeti godec utrujen, je poprijel Franc in že na prvi ohceti igral več kot polovico časa. To je bilo v Sodski pri Novi cerkvi.
Pozneje je igral na kar precej ohcetih, posebno v času od svojega štirinajstega do sedemnajstega leta.
V tem obdobju sta mu s svojim znanjem veliko pomagala Matija Kovač in Avgust Mravljak. Prvi je živel v Švici in je znal harmoniko igrati precej drugače kot ljudski muzikanti, nekako bolj odrezavo, po avstrijsko, marševsko. Drugi pa je bil ljudski muzikant, in se je prav tako učil pri Kovacu, marsikaj pa sta se s Francom naučila tudi skupaj. Matija Kovač je imel bogato glasbeno znanje, saj je v Švici več kot dvajset let igral pri godbi.

Ko smo ob novem letu na televiziji spremljali novoletni koncert, je vladala pri nas vedno tišina. Franc pa je glasbo kar poziral, tako mu je bila všeč. Nekoč je v Kolodvorski restavraciji v Velenju slišal ljudskega muzikanta, ki je igral neko neznano melodijo. Franc je odšel domov in ni prišel prej iz sobe, dokler se je ni po spominu naučil do podrobnosti natanko. Tudi kosilo ga ni prav nič zanimalo.

Zaposlen je bil v Rudniku lignita Velenje, v mizarski delavnici, mizar je bil tudi oče. Delo mizarskega pomočnika ga ni posebno pritegovalo, sicer pa so ga invalidsko upokojili tri leta pred smrtjo.

Trio Franca Delčnjaka se je v javnosti pojavil leta 1965. Veliko je igral na ohcetih, na veselicah in na družabnih večerih. S Francem sta igrala Franc Korotančnik, kontrabas, in Ivan Hriberšek, kitaro.

Največ so igrali v gostilni Pri Berti, v Paki pri Velenju, skoraj štiri leta. Franc je igral sam vsako soboto, ob večjih praznikih pa za večje zabave celoten trio. V tem času ni imel samo klasične sestave tria, ampak tudi kombinacijo s harmoniko, klarinetom in baritonom ali pa s harmoniko, saksofonom in baritonom.

Na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš je leta 1964 kot solist dosegel prvo mesto. Na oddaji Slovenski ansambli tekmujejo pa je prav tako dobil prvo nagrado njegov trio. Na javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev je nastopil dvakrat.

Za snemanje in za nastope na televiziji si je najel poklicna glasbenika Cirila Jermana in Jožeta Zupana. V domačem okolju, na veselicah in povsod drugod, pa je igral s svojima glasbenikoma. Vmes je bilo tudi nekaj sprememb, vendar je večinoma igral sam, s harmoniko. Izredno veliko so ga vabili na zaključene prireditve in v zaokrožene družbe. Ponujali so se mu različni pevci oz. pevske skupine, vendar mu ni bilo do tega, da bi imel večji ansambel.

Ko je izšla njegova prva mala plošča - skupno so izšle tri, vseh skladb je trio posnel le šest in vsaka posebej je bila izredno odmevna - je postal poznan po vsej Sloveniji.

Po naravi je bil skromen in mu ni bilo dosti mar za slavo. Užival pa je v tem, da so ga radi poslušali. Ker je bil povrhu tudi postaven fant in je imel hiter motor, se je tudi marsikatero dekle zagledalo vanj.

Ustvaril je samo štiri skladbe, ostale pa sta prispevala njegova učitelja Matija Kovač in Avgust Mravljak, ki ju je morda tudi sam nekoliko priredil. Vse skladbe so bile drugačne od do tedaj znanih in zato že od daleč prepoznavne. To so Na obronkih Slemena, Spomin s hribov, Pod gorami, Po samotnih poteh, Čreda v galopu, Noč pod lokami, Na martinovanju in Večer na vasi. Še danes jih mnogi harmonikarji igrajo na tekmovanjih.

V mladosti se je veliko ukvarjal s športom. Bil je eden najbolj obetavnih vratarjev pri NK Rudar iz Velenja, pri teku na tisoč metrov je dosegal zavidljive rezultate, pred poukom na obrtni šoli je večkrat tekel na dolge proge.

Umrl je verjetno za posledicami pljučnice, ki je ni do kraja prebolel v mladosti. Bolezen se mu je preselila na ledvica, verjetno tudi zaradi preobilice zaužitih zdravil. Večkrat je sam rekel, da jih je že pojedel za dve samokolnici. Bolehal je cela tri leta. Večkrat je šel v bolnišnico za nekaj dni, vmes pa tudi za dober teden ali več. Dialize tedaj pri nas se ni bilo. Dobro se spominjam, da smo zvedeli šele leto dni po njegovi smrti, kako je bila v Švici opravljena prva večja operacija ledvic.

Zmotno je misljenje, da je Franc umrl zaradi pijače. Pijači se ni vdajal, popil pa je toliko, kot vsak zmeren pivec. Živel je samo za glasbo.

Še v soboto, preden je v ponedeljek odšel v bolnišnico, je igral. Verjetno je na igranju nasploh premalo pazil nase, pa tudi z motorjem se je rad vozil, čeprav ni nikoli pretiraval s hitrostjo. Zdravniki so vedeli, da ne bo učakal visoke starosti, nihče pa ni pričakoval, da mu je smrt tako blizu.

Umrl je 15. 11. 1969. Poročen ni bil. Kako radi so ga imeli glasbeniki in nasploh občinstvo, se je izkazalo na pogrebu. K zadnjemu slovesu so prišli v Velenje iz vse Slovenije, celo iz Zagreba.

Pokopan je na pokopališču v Skalah. Ljudje ga se niso pozabili. Še zdaj mu neznani oboževalci oz. oboževalke nosijo na grob cvetje.

Franca Delčnjaka je odlikovala izvirnost, virtuoznost in predanost glasbi. To vse mu je prinašalo močno razpoznavnost. Na tekmovanjih godcev se mu skuša marsikdo približati, vendar se še ni našel pravi posnemovalec.

V Skalah vsako leto v juliju v okviru Vaške olimpiade priredijo Memorial Franca Delčnjaka, na katerem igra od deset do petnajst godcev samo njegove melodije oz. tiste, ki jih je posnel on.

V srcih ljubiteljev domače glasbe Franc Delčnjak ni pozabljen.

Naj spomnimo, da je oktobra lani Robert Goter izdal zgoščenko z naslovom Virtuozu Francu Delčnjaku v spomin, na kateri so Delčnjakove skladbe posnete in zaigrane v stilu kakršnega je igral Franc. Druga slika

Komentarji

Komentar lahko oddajo le prijavljeni uporabniki. Prijavite se z vnosom svojega uporabniškega imena in gesla v obrazec na vrhu strani. V kolikor podatkov za prijavo še nimate, izpolnite brezplačno registracijo.


Dogodki

/Narodnjak.si

23.10.2017

Ansambel Florjan pred glasbo postavlja pravo prijateljstvo med člani zasedbe, čeprav je med najmlajšim in najstarešim kar 47 let (!) razlike. Na festivalu je strokovna komisija nagradila njihovo priredbo in izvedbo ljudske skladbe ter suvereno predstavitev nove polke, ki jo lahko slišite na naši spletni strani...

Več na tej povezavi

23.10.2017

Tako bo, ko bodo poročeni ;)

Več na tej povezavi

23.10.2017

Narodnjakovo dekle 2017, Nika Strašek, je pričela z novo rubriko, v kateri po Sloveniji obiskuje ansamble in jim zastavlja številna vprašanja. Prvi na vrsti je Ansambel Stil

Več na tej povezavi

22.10.2017

Sejem domače glasbe v Podčetrtku - Hotel Sotelia (Terme Olimia) ( 11.11. 9:00 - 18:00) se nezadržno bliža! Potrdi udeležbo www.facebook.com/events/1497024690352237/?ti=cl ℹ Še vedno lahko rezervirate razstavni prostor, da predstavite vaše podjetje, obrt, izdelke in storitve sejem@narodnjak.si... Vabljeni!

Več na tej povezavi