Kvariton

Kot sem bil nedavno omenil, sem bil trdo prepričan, da bom bil 20. januarja pljunil na peto svečko rubrike, ki jo pravkar prebirate. Žal so zakulisni dogodki v zadnjem obdobju kulminirali do te mere, da sem se odločil, da rubriko Kvariton na portalu Narodnjak.si, nepreklicno zaključim in s tem odpovem vse aktivnosti v pripravi na peti rojstni dan.

Če pobrskam po vseh treh gramih svojih suhokrajinskih možganov in vrnem svoj spomin na osnovnošolska leta, ki so v rodnem kraju prečudovitem potekala zadnjih 6 let Jugoslavije in prvi dve leti Slovenije, in se poizkušam spomniti kakšen je bil v tistem obdobju odnos naše generacije do NZ glasbe, mi pride na misel zgolj beseda katastrofa.

Ena izmed teorij nastanka našega naroda govori o tem, da smo se na ozemlje današnje Slovenije, kot del slovanske odprave izza Karpatov, naselili okrog leta 568, potem, ko smo kot frakcija tedanjega naroda iz Balkana zašli v Alpe. Govorili smo skupni praslovanski jezik, ki se je skozi čas na različnih geografskih lokacijah razvijal različno in tako smo izoblikovali svoj lasten jezik, kakršnega govorimo danes.

Kvaritonu bom 20. Januarja prihodnje leto pljunil že na peto svečo in pisarija s katero se trenutno ukvarja vaš vidni živec je že 37 po vrsti (v resnici je 38, ampak sem eno umaknil, ker mi je bila s tožbo grozila Jožica Mavsar zgolj zato, ker sem rekel, da je njen slab komad slab).

Prišel je najlepši čas leta. Čas veselic, piknikov in narodnozabavnih festivalov. Ti so se v zadnjih letih namnožili tako zelo, da jim tudi največji ljubitelji težko sledijo. Skoraj ne mine teden, ko bi ne bil na sporedu nov festival. Eni ekskluzivirajo frajtonerco, drugi klavirko, tretji propagirajo pijančevanje, četrti si želijo zgolj zastonj band, ali več njih, na svoji vaški procesiji, ...

Previharili smo viharje, prebedeli noči in prespali jutra. Greli smo se na soncu, se skrivali pred dežjem, iskali volčje sledi v snegu in se naslajali ob zibajočih jozeljnih v sumljivo zgodnje pomladnem vročinskem valu, ki so nam ga bili zagotovo zakuhali toplogredni Kitajci. In leto je prišlo naokoli.

Kdaj in zakaj se je bil nekdo spomnil, da mora poleg NZ glasbe nujno spadati tudi humor ni znano, dejstvo pa je, da nam priložnostni humoristi že od ranih NZ začetkov poizkušajo možgane prepričati, naj v naše obrazne mišice pošljejo dražljaj,  pod vplivom katerega bi le-te povzročile nasmeh.

Po spletu čudnih naključij se je bila moja suhokrajinskost v petek zvečer znašla med obiskovalci prvega festivala NZ glasbe na Debelem hribu nad Temenico. Povabila me je bila lastna tašča, ki pozna nekoga, ki pozna nekoga drugega,  ki je na črnem trgu izposloval dvomestno številko zastonjskih kart, ki so jih organizatorji šenkovali vsepovprek. Po polurnem volaniziranju mojega najljubšega Korejca sva prispela do kraja dogodka.

Lahko vaginalno strete oreh? Ste sposobni svojega kopulativca preoblikovati v palico za golf in z njim zadeti vseh devet lukenj kobilarne Lipica? Ste po poklicu leseni tehnik? So vas v zadnjem letu vrgli iz vseh šestih bandov v katerih ste delali zgago? Ste srečni? Uporabljate vsaj tri identitete na portalu Narodnjak.si? Ste prepričani, da ni nihče opazil, da ste si za zadnji videospot pozabili natakniti zgornje sekalce? Ste navajeni proizvajati tako visoke tone, da je vaša partnerica na bolšjaku mirne duše prodala komarnike in uparjalnike? Doživite orgazem kadar avtorju Kvaritona v besedilu obrnejo besedni red in mu s tem uničijo rimo?

Je bil pač tak dan….narodnozabaven. Popoldan sem gonil motokultivator znamke Ferrari po domačem vrtu, se spuščal v vroče politične debate z zbrano druščino in sadil krompir znamke Desiree. Skoraj sem bil pozabil, da je danes velik dan zame in za vse ljubitelje NZ glasbe. Festival SPV seveda. Leto je prišlo okrog in čas je za novo sodbo.
Občutki o prireditvi so rahlo mešani. Po eni strani glamurozna in visokoleteča prireditev na nivoju, po drugi strani ogromno kiksov voditelja, lučkarjev in drugih delavcev TV ekipe. Dvorana je bila kot je bilo videti polna in stric Guzej, ki se je bil hudoval po Emi je imel na obrazu blažen izraz.