SPV 2011 - SODBA V IMENU REZERVE

Previharili smo viharje, prebedeli noči in prespali jutra. Greli smo se na soncu, se skrivali pred dežjem, iskali volčje sledi v snegu in se naslajali ob zibajočih jozeljnih v sumljivo zgodnje pomladnem vročinskem valu, ki so nam ga bili zagotovo zakuhali toplogredni Kitajci. In leto je prišlo naokoli.

Naš najbolj priljubljen festival je kljub krizi srednjih let in bukovimi poleni pod nogami še enkrat več prisili tristo mravljincev, da so v naših škatlah zaigrali in zapeli tako, kot so jim bili to ukazali NZ cigumigarji. Pri nas doma je bila zategadelj uvedena policijska ura in izredne razmere. Hrenovke so bili otroci prisiljeni pojesti v predpisanem roku, umivanje zob in oblačenje v spalna oblačila pa so morali izvesti v strogi tišini in tajnosti, pod grožnjo fizičnega nasilja v družini ob najmanjšem izpuščenem glasu med prenosom prireditve.
Začelo se je z nekaj starimi vulgarnimi šalami na prvo žogo, ki niso navdušile niti nedefiniranega občinstva v studiu. Voditeljica se je skozi prireditev razživela in na trenutke postajala simpatčna, kljub vsemu pa ni uspela zatreti občutka, da je prepričana, da vodi govedarski festival pred govedarsko publiko, ki bo prežvečila vsako banalnost, ki jo izusti. Kulisa v katero je bila oddaja postavljena je bila milo rečeno čudna. Stoječi individuumi v narodnih nošah so vzbujali nemir in žvercavost ter cel čas spominjali na tretjerazredno NZ oddajo, kjer organizatorji  nimajo niti toliko sredstev, da bi ljudem privoščili stole. Kolerično vriskanje po koncu najbolj žalostnega komada je samo še povečevalo občutek, da ne vedo kaj se okrog njih dogaja, kaj šele, da bi bili sposobni dajati vtis, da se vsaj oni zabavajo ob poceni šraufcigerjevskih vicih iz leta 85.
Režija je svoje delo še enkrat več opravila neprofesionalno in šlampasto, saj smo kar nekajkrat videli ljudi v kavbojkah kako skačejo po odru in postavljajo mikrofone, pa tudi presenečenje so pomotoma pokazali precej pred uradno najavo. Moj starinski TV je cel čas prenosa proizvajal nežno pokljanje, za katerega pa ne vem, ali je posledica težav realizatorjev zvoka, ali pa se je moj najljubši monopolist spet odločil, da mi napravi vesolje veselja.
Napovedi komadov so bile brez imen avtorjev, kar je nesramno do ustvarjalcev in je nedopustno za največji festival v državi, nič boljši pa ni bil odnos do žirije, ki je bila predstavljena, kot da se je pravkar udeležila pogrebne maše ob smrti maršala. Od kje fascinacija s talenti konkurenčne televizije pa mi tako ali tako ne bo nikoli znano.
Presežek so bili zagotovo Perpetum Jazzile, ki so na playback žal vsaj za 30% manj zanimivi kot v živo ter plesalci med Avsenikovim komadom in odlična točka Novih Spominov.

In potem se je začelo:
1. ERAZEM - LUČ ZA MOJIM OKNOM (Vili Marinšek, Fanika Požek, Milan Kokalj)
Instrumentalno razmeroma korektno, vse ostalo pa za čimprejšnjo pozabo. Zelo majav vodilni vokal in šepajoče večglasje, ki mu ni pomagala niti gostujoča vokalistka.

2. EUROKVINTET - SLIKAR (Damjan Pasarič, Damjan Pasarič, Damjan Pasarič in Aleš Lubi)
Zanimiv in lep komad z domiselnim aranžmajem, ki pa ga je kvarila neprepričljiva vokalna izvedba.

3. ISKRICE - LEPA JE MLADOST (Jože Burnik, Jože Galič, Jože Burnik)
Katastrofalen tekst ki smo ga slišali že tisočkrat in nenavaden aranžma s čudnim ponavljanjem besed med solo vložkom. Izvedba primerna.

4. ZAKA PA NE - HIŠNI RED (Jani Lipičnik, Igor Pirkovič, Jani Lipičnik)
Zveneli so odlično, tako vokalno kot instrumentalno, v bistvu je bila polka tudi avtorsko na nivoju, kljub čudnemu besedilu.

5. PRIFARSKI MUZIKANTI  - V SONČNO DEŽELO (Žiga Bižal, Žiga Bižal, Tone Obranovič)
Izvrsten vokal kostnega gospoda, ki se peča s teto, ki ve kako povedati stvari, da odmevajo. Lep komad, ki hodi po robu NZ glasbe in po mojem mnenju nekajkrat stopi čez njega. Presenetljivo jih je zašibilo v večglasju in pri telefonskem glasovanju.

6. PETKA - NIKAR NE TARNAJ LJUBICA (Matjaž Vodišek, Vera Šolinc, Matjaž Vodišek)
Lep kvintetovski komad, odlična vokalna izvedba in žal bedasto besedilo.

7. DONAČKA - ZAPRLA BOM VRATA ZA TEBOJ (Igor Podpečan, Majda Rebernik, Igor Podpečan)
Presežek v vseh pogledih. Fenomenalen tekst, lepo zaigrano, odlično zapeto. Brez konkurence najboljše besedilo in najboljši valček festivala.

8. NAVEZA - FANT ŠTEVILKA TRI (Rok Švab, Vera Šolinc, Rok Švab)
Lepa polka, žal nisem dobro razumel besedila, ki se je zdelo dokaj dobro in tudi izvedba je bila primerna.

9. OTO PESTNER in KVINTET DORI - CVETJE V POLETJU (Oto Pestner, Vinko Šimek, Oto Pestner)
Odličen Oto Pestner je dvignil celo zasedbo na izjemen nivo, le besedilo predolgo govori o tem, da bo nekaj povedalo. Najbrž zaslužena nagrada za kvintet.

10. GOLTE - NOCOJ PRIŽGI MI LUČ (Andrej Rak, Vera Kumprej, Igor Podpečan),
Korektno besedilo,  lepo izvedeno, žal pa me je močno zmotilo, da je prvih nekaj taktov refrena popolnoma identičnih komadu »Odšli ste« ki ga izvaja Zreška pomlad.  Prevelik kiks za največji festival v državi.

11. GADI - POSLOVNI OGLAS (Jože Umek, Jože Umek, Jože Umek)
Najbrž najboljša polka z odlično izvedbo in domiselnim besedilom, ki pa mu manjka rima v ključnem trenutku refrena in po vsej verjetnosti tudi trda roka lektorja v stavku  »Jaz sem mojster za vsake probleme«

12. ZAPELJIVKE IN MIŠO MELANŠEK - O ENI KRAVI  (Monika Mlinar, Feri Lainšček, Zapeljivke)
Nenavadno, zanimivo, nisem povsem razumel kaj so želele povedati, so pa v izvedbi definitivno napredovale od lanskega leta.

Nizko število glasov govori o tem, da ugled festivalu pada. Afera, ki so si jo privoščili organizatorji, ko so na podlagi neke anonimke brez dokazov odstavili urednika, ki je živel s festivalom in ga v težkih razmerah ohranjal na visokem nivoju, obenem pa zatrjevali, da napak ni bilo, gotovo ne pomaga pri ugledu prireditve, kakor tudi ne večno menjanje sistema tekmovanja. Spet nismo dobili najboljše polke, ampak zgolj valček in spet je bila podeljena nagrada za besedilo, za melodijo pa ne. Boljših časov za enkrat ni na obzorju, verjamem pa, da nekoč pridejo.
In da prehitim Jožeta in ostale komentatorje. Imate prav, res je. Kocjančič je propadli muzikant, ki ni bil nikoli sposoben izvajati glasbe na nivoju in zato danes zafrustriran leži na kavču in trosi neumnosti po glasbenih portalih. Res je tudi, da je kot prva rezerva festivala še posebej zavisten in je zato njegovo mnenje nerelevantno in pristransko. Je pa še vedno edina kritika festivala, ki je podpisana z imenom in priimkom.

Komentarji

Komentar lahko oddajo le prijavljeni uporabniki. Prijavite se z vnosom svojega uporabniškega imena in gesla v obrazec na vrhu strani. V kolikor podatkov za prijavo še nimate, izpolnite brezplačno registracijo.