V dobro narodno-zabavne glasbe

Kvaritonu bom 20. Januarja prihodnje leto pljunil že na peto svečo in pisarija s katero se trenutno ukvarja vaš vidni živec je že 37 po vrsti (v resnici je 38, ampak sem eno umaknil, ker mi je bila s tožbo grozila Jožica Mavsar zgolj zato, ker sem rekel, da je njen slab komad slab).

Prispevki so zelo subjektivni, namenjeni so samemu sebi in obravnavajo najrazličnejše tematike in aspekte NZ glasbe. Vedno sem se trudil, da sem brez dlake na jeziku povedal svoje mnenje in se pod njega podpisal. Skozi leta mi je to prineslo nekaj simpatičnih pogledov, nekaj trepljanja po ramenih in kar precej koleričnih izpadov ter potreb nekaterih osebkov, da meni, ki se imam za kretena in idiota, ustno ali pisno sporočijo, da sem kreten in idiot. Oba, ki redno prebirata Kvariton vesta, da sem se, kot slovenski narodnjaki dalmatinskih komadov, držal pravila, da nikoli ne komentiram konkretnih stvari(beri festivalov) v katere sem osebno vpleten, pa če je potreba po ostrih besedah še tako velika. Danes bom to pravilo zavestno prekršil in bom, v dobro slovenske narodnozabavne glasbe, poglodal nekaj hlebcev zarečenega in pljunil v nekaj skled, ako bo treba tudi v svojo.

O festivalu Debeli hrib 2010, na katerega sem lani zašel po nesreči, si lahko preberete nekaj Kvaritonov nazaj, letos pa sem na festival kot avtor prišel že pred nesrečo. In nesreča je bila še enkrat več velika…zelo velika, predvsem za NZ glasbo. O letošnjem festivalu sem slišal že kar nekaj pred začetkom in sicer od glasbenikov, ki so mi sporočali, kako organizator ansamble, v dobro NZ glasbe in njenih pristašev, prosjači za udeležbo vse povprek, ker prijav enostavno ni bilo dovolj. Na koncu sem celo izvedel, da so v zadnjem trenutku, v dobro NZ glasbe, spremenili razpisne pogoje in da so enega izmed sodelujočih ansamblov na festival prijavili kar organizatorji sami, brez privolitve ansambla. V dobro NZ glasbe seveda. Kot avtor sem zaman čakal, na izkaz minimalnega spoštovanja v obliki vabila na festival, ki si ga uspejo privoščiti celo festivali z bistveno manjšim avditorijem. Po drugi strani sem na ušesa ujel, da je bila večina kart, v dobro NZ glasbe, ponovno razšenkana lokalnim matadorjem in da si organizator ne bo belil glave z ugotavljanjem komu sta bili prodani karti mu z veseljem sporočam, da sva karti, v dobro NZ glasbe, kupila jaz in moja žena. V dobro NZ glasbe smo pred začetkom prireditve gostilničarju, ki organizira festival, poklonili 45 minut svojega življenja, kajti festival se je, v dobro NZ glasbe, namesto ob 19:30, začel ob 20:15. Iz istega razloga smo potem, v dobro NZ glasbe, da ne bo pomote, ponovno poslušali himno z najbolj bedastim besedilom v zgodovini, in gledali dve teti, ki sta bili prepričani, da se učita brat svoj tristranski govor, na državni proslavi ob dnevu OF. Med raznimi govorancami smo ujeli prve tri nastopajoče, pri četrtem pa je bila večina dvorane, v dobro NZ glasbe, že tako zdolgočasena in/ali okajena, da je bil prevladujoč občutek, da v šotoru skupina, od opojnih substanc omamljenih Dolenjcev, v dobro NZ glasbe, posluša Četrtkov večer. Ker so bile naše pivske mize, v dobro NZ glasbe, postavljene pravokotno na oder, smo, namesto nastopajočih, gledali vsak svoj rob prireditvenega šotora. Saj veste tisto; Kako prepoznaš tistega, ki je včeraj na festivalu Debeli hrib gledal nastopajoče?....Ima heksnšus……v dobro slovenske NZ glasbe……. Gledalcev je bilo na prireditvi vsaj polovica manj kot lani in uresničile so se moje napovedi, da bodo tisti, ki so bili prisotni lani, v dobro samih sebe, letos ostali doma. Tako smo lahko kakšnih 10 minut poslušali še voditeljico, ki je bila tokrat del sicer odličnega voditeljskega para Hofer-Oderlap (so Hoferja dokončno vrgli z nacionalke, da vodi festivale na GolicaTV????), kako prosjači rdečeličneže naj se, v dobro NZ glasbe, presedejo v prazne prve vrste, da bomo skupaj lahko nategnili še celo Slovenijo, ki bo tako prepričana, da je šotor, v dobro NZ glasbe, nabito poln. Ansambli so spet, v dobro NZ glasbe in njenih pristašev, igrali vsak po tri komade in skupaj z govorancami in zamudo je vse skupaj ponovno trajalo skoraj 5 ur, kar je pri večini obiskovalcev,v dobro NZ glasbe, povzročilo odrvenelo glutealno mišico in močno prekrvavljene živce. Za nagrado smo med štetjem glasov, v dobro NZ glasbe, dobili še zelo približno govorno in odlično pevsko imitacijo Helene Blagne, ter pokvečenega Elvisa, pa kričečo pop pevko, ki je ni poslušal prav nihče in lanske zmagovalce, ki so, v dobro NZ glasbe, smeli zaigrati zgolj tri komade. Ali so jim za nastop kaj plačali, ali je nastop del lanske pogodbe o odpovedi honorarja v dobro slovenske NZ glasbe in njenih pristašev, nam ni bilo dano izvedeti. In smo počasi….zelo počasi….prišli do podelitve nagrad, ki so veliki večini gledalcev v dvorani dvignile pritisk, saj smo bili, v dobro slovenske NZ glasbe seveda, deležni ene največjih blamaž strokovne žirije v zgodovini.
Po celostni podobi so izstopala tri imena in sicer Nemir, Gadi in Krjavelj. V bistvu v zapisanem vrstnem redu. Sledila jim je skupina bandov, ki je svoj nastop opravila povprečno, nekaj je bilo res slabih. Ob razglasitvi nagrade za besedilo smo se bili primorani strinjati. Besedilo Darinke Kovač je odlično in je zasluženo prejelo nagrado. Zanimivo je to, da so ga podeljevali ljudje, ki praviloma tekstov ne ocenjujejo, ker je bila komisija kar enaka za vse kategorije….saj veste, v dobro NZ glasbe. Pri nagrajeni melodiji Mateja Kovačiča smo že gledali nejeverno, ker je po splošnem mnenju komad preveč očitno podoben nekaterim legendarnim skladbam avtorjevih sorodnikov. Eden izmed uglednejših ljudi na NZ sceni je celo komentiral, da so to Rože zaigrane v »rikverc«. No ja melodija je definitivno lepa.  Nagrada občinstva je šla pričakovano v roke talentiranega in simpatičnega ansambla Petan, druga in tretja strokovna nagrada pričakovano Krjavlju in Gadom. Kar je sledilo pa je bila farsa prve vrste. Kar tri nagrade so tako imenovani strokovnjaki podelili zasedbi Povratniki. Zakaj so se odločili, da s tremi nagradami nagradijo povprečno in medlo zasedbo, ki ne sodi niti v drugo ligo slovenskih NZ zasedb vedo zgolj oni. Prav bi pa bilo, da svojo odločitev, ki je, milo rečeno, katastrofalna, javno pojasnijo oziroma, da pošteni člani žirije, ki jih nekaj gotovo je, povedo kdo je bil tisti, ki je izposloval tole svinjarijo in ta naj  se tudi javno opraviči zasedbi Nemir, ki je bila grobo in nesramno oškodovana, organizator pa naj, v dobro NZ glasbe in njenih pristašev, tale kvazi-festival nemudoma samoukine, ker je že drugič zapored dokazal, da nalogi ni dorasel.
Ker je bila strokovna žirija očitno bolj kot ne stroškovna in iz nam neznanih vzrokov ni bila sposobna opraviti svojega dela na zahtevanem nivoju, bom povzel prevladujoče mnenje strokovne in laične javnosti na festivalu in tokrat zares, v dobro NZ glasbe, razglasil pravilne nagrade festivala Debeli hrib:

Najboljša melodija: Denis Petan
Najboljše besedilo: Darinka Kovač, "Dve strani sveta" ansambel Dolenjski zvoki
Najboljša izvedba: Gadi
Najboljša acapella: Popotniki
Zmagovalec občinstva: Ansambel Petan

Absolutni zmagovalec festivala: Nemir
2. mesto: Gadi
3. mesto: Krjavelj

Komentarji

Komentar lahko oddajo le prijavljeni uporabniki. Prijavite se z vnosom svojega uporabniškega imena in gesla v obrazec na vrhu strani. V kolikor podatkov za prijavo še nimate, izpolnite brezplačno registracijo.