Najbolj originalen je vsak član posebej

Konec lanskega leta se je že govorilo, s prvim dnem leta 2012 je postala resničnost. Vera Šolinc, odlična pevka, avtorica in glasbenica, je v letošnje leta zakorakala s svojim ansamblom, ki ga sestavljajo prekaljeni glasbeniki in avtorji oziroma bolje rečeno, originali. Kaj nam je zaupala o sebi, glasbi, ki jo ustvarja in novi zasedbi Vera & Originali, si preberite v današnjem intervjuju.

1. Vera, pozdravljeni! Z vstopom v leto 2012, je narodno-zabavna scena bogatejša za novo glasbeno skupino, vaš ansambel Vera & Originali. Verjetno ste z začetkom tega leta zelo zadovoljni, kajne?
Lep pozdrav! Seveda sem zadovoljna z začetkom leta! Po presenetljivem razpletu leta 2011 se končno lahko malo sprostim, ker vse kaže, da so se stvari postavile na pravo mesto.

2. Pa se najprej vrnimo na začetek vaše glasbene kariere. Kako se je pravzaprav začela? Igrate tudi na glasbila, katera in kdo vas je navdušil zanje?
Dandanes ponavadi že v vrtcu opazijo glasbeni talent otroka, ki ga kasneje vpišejo v glasbeno šolo in večini so dane vse možnosti nadaljevanja glasbene kariere. V času mojega otroštva pa ni bilo tako. Imela sem srečo, da prihajam iz glasbene družine. Moj oče in veliko sorodnikov po njegovi in materini strani je igralo v godbi na pihala, ki je občasno vadila tudi pri nas doma. Že takrat sem rada po vaji kakšno zapela ob spremljavi očetove harmonike in moj talent je opazil kapelnik Ivan Karlovčec, ki je postal moj prvi učitelj glasbe. Marljivo sva se prebijala med notami in pri 8ih letih sem postala klarinetistka v godbi na pihala. Kasneje sem se lotila tudi saksofona, ki ga rada zaigram še danes, vedno pa sem se trudila spoznavati različne instrumente, ker mi to koristi pri aranžiranju in komponiranju. V zadnjem času se "borim" tudi z diatonično harmoniko, ki jo je posebej zame izdelal gospod Poličar!

3. Več kot 15 let ste nastopali skupaj z ansamblom Gašperji, oziroma kasneje se je ansambel preimenoval v Kranjce, s katerimi ste postali prepoznavni na narodno-zabavni sceni. Kakšni so vaši spomini na leta, ki ste jih posvetili tej zasedbi?
Karkoli sem v življenju delala, sem vedno počela z vsem srcem in po najboljših močeh. Seveda sem se posledično tudi veselila vsakega uspeha in z Gašperji, ki so brez Gašperja - Braneta Tičarja postali Kranjci, jih je bilo kar nekaj. Mogoče več na tujem, kot doma, ampak glasba ne pozna meja.

4. Kot strela z jasnega je priletela novica, da je ansambel Kranjci prenehal delovati oziroma, da se bo ponovno preimenoval v Gašperje. Vi ste ustanovili svoj ansambel, v katerem sta tudi Aljoša Černelč in Klemen Kladnik, nekdanja člana iste zasedbe. Kakšni so razlogi, da ste zapustili Kranjce?
Ni nobenega razloga, ker nisem jaz zapustila Kranjcev…

5. Kako ste prišli na idejo, da ustanovite svoj ansambel? Sestavili ste ga zelo hitro, kar verjetno pomeni, da se z ostalimi glasbeniki, ki so v vašem ansamblu, že dolgo poznate in se dobro razumete.
Na takšno idejo ne bi nikoli prišla, če se ne bi zgodilo, da je najprej ostal na cesti moj življenjski sopotnik, kitarist Aljoša Černelč. Takrat se je pravzaprav odločil, da se mu je NZ glasba preveč zamerila, da bi ostal v njej še naprej. Ko pa sem čez kakšen mesec tudi jaz ostala brez ansambla, so se stvari spremenile. Jaz si pač ne predstavljam življenja brez odra, vsaj zaenkrat še ne.

6. Po kakšnem ključu pa ste sicer izbirali ostale glasbenike, ki sestavljajo Vera & Originali?
Ob sebi sva si želela široko razgledane glasbenike, ki bi poleg dobrega obvladanja svojega instrumenta imeli tudi dovolj muzikalnosti in občutka za interpretacijo novih, lastnih skladb, da bi ansambel dobil svoj zven, po katerem bo prepoznaven. Seveda pa ne smemo pozabiti na najpomembnejše: izbirala sva glasbenike, ki so nama blizu tudi po človeški plati, ki jim zaupava in verjameva, da se bomo skupaj tudi dobro imeli!

7. Gre po večini za izkušene glasbenike, ki imajo za seboj številne nastope v drugih znanih zasedbah. S čim menite, da ste jih prepričali, da so se vam pridružili? Koga ste najdlje prepričevali, da se vam pridruži?
To bi morali vprašati njih... z vsemi fanti se dobro poznava že od prej in mogoče je prav to odločilo, da ni bilo treba sprejemati kompromisov. Najdlje pa je bilo treba prepričevati ravno Aljošo...

8. Mislim, da ste prvi ansambel pri nas, ki ima ime po ženski. Kako pa se fantje počutijo, ko imajo v ansamblu "šefico" in ne "šefa"?  :)
Sicer mislim, da nisem prva, se mi zdi, da ima Tanja Žagar svojo skupino, prav tako sem zasledila Elo in Šarmerje, če se ne motim… Za tako ime smo se odločili predvsem zaradi boljše prepoznavnosti, saj veste, kar bode v oči ali ušesa, je ponavadi opaženo. Danes se dogaja, da imajo skupine tako podobna imena, da jih niti tisti, ki se zelo zanimajo za sceno, ne ločijo med sabo. Očitno smo s tem uspeli vzbuditi pozornost, torej je namen dosežen. Moji  fantje pa imajo zdrav ego in se ne obremenjujejo s tem, kakšnega spola je šef(ica), tudi zato, ker je vsak zase sposoben na odru dokazati, da je tudi on šef! :) Nasploh se mi zdi silno nizkotno, da se kogarkoli diskriminira zaradi spola, ali pa zato, ker živi 30 km bolj vzhodno ali zahodno in govori v drugačnem dialektu!

9. Člani ste, poleg odličnih glasbenikov, tudi avtorji besedil, melodij, aranžmajev… Menite, da bo to še dodatno pripomoglo k vaši originalnosti?
Tako je! To je tisto, s čimer bomo zagovarjali drugo polovico imena v enem od pomenov: svojo glasbo bomo delali v celoti sami, tako melodije, kot besedila in priredbe, saj sva z Aljošo komponista, jaz kdaj pa kdaj napišem kakšno besedilo, pa še aranžerja z veliko kilometrine,  Sandija Juga imamo v ansamblu. Mogoče pa se bo v prihodnje opogumil še kdo iz ansambla in kaj napisal.

10. Kaj pa je po vaše najbolj originalno v vašem ansamblu?
Najbolj originalen je vsak član posebej…

11. Kakšne skladbe pravzaprav lahko pričakujemo? Kje jih snemate?
Pesem kitare, ki se jo že da slišati na Narodnjakovi strani, je naš prvi izdelek. Poleg nje je posnetih še 5 skladb, ki jih bomo v bližnji prihodnosti predstavljali v medijih. Pripravljene so tudi že nove skladbe, ki bodo posnete v kratkem. Težko bi rekla, kakšne skladbe so to, o tem bi bilo boljše povprašati poslušalce. Glasbo delamo neobremenjeno, ni se nam treba prilagajati nikomur, razen publiki, vsak doda obilo svojega jaz-a, v nobenem primeru ne poskušamo zveneti tako, kot kakšen drug ansambel… tudi zasedba instrumentov ni vedno klasičen kvintet, ampak se poslužujemo tudi kombinacije trobente in dveh saksofonov, harmonika, ki jo igra Sandi Jug pa ima  svojstven zven, kar je ena od naših značilnosti. Naj se pohvalim, da je to model, ki ga je slavni Hohner poimenoval kar po našem Sandiju! 

12. Govori se že tudi o vašem albumu…
Kot sem že povedala, bo album kmalu posnet. Glede na to, da za vsako skladbo snemamo slovensko in nemško verzijo, pravijo, da smo zelo hitri. :)

13. Zagotovo imate postavljeno vizijo, kako bo vaš ansambel deloval v naslednjih letih. Nam zaupate, kje vidite ansambel ob peti obletnici?
Lansko leto me je naučilo, da je zelo nehvaležno napovedovati prihodnost… lahko rečem samo, da si želim, da bi se čim bolje uigrali, da bi nas publika vzela za svoje in da bi čim dlje vztrajali…

14. Imate že izbrano nemško ime, prav tako najdemo na www.vera-oberkrainer.eu, spletno stran vašega ansambla za nemško govoreče države. Verjetno imate veliko ambicij nastopati tudi preko naših meja, izdati album v nemškem jeziku…
V današnjem času je po zaslugi medijev svet postal neverjetno majhen. Od dneva, ko so fanovci v tujini opazili, da naju z Aljošo ni več pri prejšnjem ansamblu, so me preko FB-ja, elektronske pošte in telefonov zasuli z vprašanji, če bova nadaljevala. Tudi to je eden od razlogov za nastanek ansambla. Ker je slovenski prostor preprosto premajhen za vse ansamble, ki jih premore, pa tudi zato, ker je naša glasba v tujini tako cenjena, se bomo seveda podali tudi preko meja.

15. Ste tudi zelo uspešna avtorica besedil in tudi glasbe. Kdaj ste pričeli z ustvarjanjem besedil? Za katero skladbo ste napisali prvo besedilo.
Odkar se spomnim, sem vedno kovala verze. Besedni zaklad sem si že kot majhna deklica krepila tako, da sem ure in ure presedela v odprti omari na podstrešju in prebirala Mohorjeve knjige in vse drugo, kar je bilo pri roki. Mogoče so mi zato še danes tako pri srcu kmečke povesti. Prvo besedilo, ki je bilo izvedeno pred večjo množico, pa je bilo Moj prelepi Števerjan, to je skladba ki sem jo v celoti napisala sama in smo jo izvajali na festivalu v Števerjanu z družinskim triom Šabec, pred mnogimi leti….:)

16. Mogoče veste število, koliko je vseh besedil, ki ste jih napisali? Na katero besedilo ste še posebej ponosni?
Števila žal ne vem, ker se mi je nekajkrat porušil arhiv, (kje so tisti časi, ko je bilo še vse na papirju…), že kar nekaj let pa govorim, da jih je krepko preko tisoč. Ponosna sem na prav vsako od njih, saj nikoli nisem delala z levo roko, ampak sem prav v vsako dala košček svoje duše, tudi v tista, ki se mogoče niso najbolj posrečila. Posebno pa sem ponosna na tista besedila, ki jih publika prepeva skupaj z izvajalci, kot je npr. Bela obleka, Nocoj ti bom na okence potrkal, Hočem polko nazaj, Miši se bojim, pa tudi na tista, v katerih je kakšna posebna zgodba kot je Zlatolaska, Deklica s črnimi očmi, Ne budite me, vas prosim, Pomladansko cvetje…

17. Nekateri avtorji najprej napišejo besedilo in ga nato uglasbijo, spet drugi pišejo besedilo na melodijo. Kako se vi
lotite pisanja besedila?
Tako, kot je želja soavtorja, če ga imam, če pa pišem sama, pa skoraj praviloma najprej  besedilo, melodija pa se ponavadi poraja kar vzporedno in jo lahko potem zelo na hitro zapišem. Še najdlje se ubadam z aranžmajem, pravzaprav to zelo rada prepustim aranžerju, ker se mi zdi, da je tretje uho pri tem zelo dobrodošlo.

18. Kje najpogosteje najdete navdih za zgodbo v besedilu? Vam bolj ustrezajo besedila za polke ali valčke?
Zanimivo je, da me ponavadi najbolj navdihuje izvajalec sam, zato se mogoče komu, ki mi piše za besedilo, zdi smešno, da želim izvedeti kaj o ansamblu, solistu, mogoče videti njihovo sliko, slišati kakšno njihovo zgodbo… Potem se poskušam postaviti v izvajalčevo kožo in pišem! :)

19. Raje pišete besedila ali komponirate glasbo? Kaj je po vaše pri skladbi bolj pomembno – besedilo ali  melodija?
Ne vem, kaj delam raje, komponiram rada, ker mi je to poseben izziv, besedila pa rada pišem tudi zato, ker imam že toliko izkušenj, da se mi ne dogaja pogosto, da mi ne bi šlo, če je le dobra ideja!
Vsekakor pa menim, da je v skladbi enako pomembna melodija kot besedilo, najpomembnejše od vsega pa se mi zdi, da dobro pristajata drug drugemu…  dodala bi, da mislim, da je enako pomemben tudi aranžma, ki lahko vse skupaj zelo povzdigne, ali pa (žal)  pokvari.

20. Ste se preizkusili ustvarjanja tudi v drugih glasbenih zvrsteh? Vas je mogoče že kdaj zamikalo, da bi napisali tudi kakšno knjigo?
Tudi druge zvrsti sem poskusila pisati, nekaj stvari je celo posnetih, vendar se pri tem ne počutim ravno kot riba v vodi, zato v glavnem ostajam pri narodnozabavni glasbi. Kar se tiče knjige, je pa tako, da sem  pred časom napovedala, da jo bom napisala, ko bom zapustila oder. No, lani sem pero že držala v roki, ampak sem ga spet odložila….:)

21. V zasebnem življenju imate tudi tri otroke, študente. Po vaših (glasbenih) stopinjah, po mojih informacijah, stopa samo najmlajša Eva, nekdanja članica Polka punc. Ste jo vi navdušili za narodno-zabavno glasbo oziroma glasbo na sploh?
Ta podatek ne drži, tudi starejša dvojčka, Sabina in Matej sta obiskovala glasbeno šolo za klavir, Sabina kasneje tudi za saksofon, ki ga rada zaigra v orkestru, vendar je trenutno močno obremenjena s študijem medicine, tako da je saksofon večinoma v kovčku. Eva se je za glasbo navduševala, odkar se spomnim in je ne bi mogla ustaviti, tudi če bi to želela. Mogoče pa je krivo to, da sem še v osmem mesecu nosečnosti stala na odru in igrala saksofon, ona pa je v trebuhu veselo poskakovala!

22. Menite, da se v Sloveniji lahko preživi samo od glasbe? Bodo v Sloveniji kdaj nastopali poklicni glasbeniki, tako kot je to dolgoletna praksa v Avstriji, Nemčiji…
Mislim da v večji zasedbi ne.

23. Veliko izkušenj imate tudi z nastopanjem v tujini. Kater nastop vam je ostal v najlepšem spominu? Kje po vaše najlepše sprejmejo slovenske glasbenike?
Vsi nastopi v tujini so posebno doživetje, publika je vedno zelo pozorna in hvaležna, rada nastopam v južni Tirolski, ker je užitek gledati, kako ti ljudje plešejo, v Avstriji je publika zelo glasna in hitro "na mizah", v vzhodni Nemčiji so zelo pozorni, bolj koncertni, na zahodu pa se mi zdi da bolj željni česa novega, ne samo tradicionalnih skladb. Meni osebno pa je še posebno pri srcu publika na Nizozemskem, kjer imaš občutek, da so te vzeli za svojega.

24. Eva je včeraj praznovala svoj rojstni dan. Ste ji pripravili kakšno posebno presenečenje? :)
Žal to ni bilo mogoče, ker je v Mariboru, mogoče pa bo kaj konec tedna, ko pride domov, ampak glede na to, da bo intervju zagotovo prebrala, o tem ne smem povedati nič! :)

25. Za konec od vas pričakujemo eno originalno, avtorsko rimano misel…
Na tem mestu bi pa dodala kar refren enega od mojih besedil:
"KO BOM JAZ SAMO ŠE PRAH,
IN NE BO NIČ VEČ ME STRAH,
SPOMIN BO BLEDEL,
ČAS S SEBOJ GA BO VZEL.
KO ME DAVNO VEČ NE BO,
PESMI MOJE NAJ POJÓ,
TO ŽELI SRCE SI MUZIKANTOVO!"

Komentarji

Komentar lahko oddajo le prijavljeni uporabniki. Prijavite se z vnosom svojega uporabniškega imena in gesla v obrazec na vrhu strani. V kolikor podatkov za prijavo še nimate, izpolnite brezplačno registracijo.